Zemljevid - Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires)

Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava: [ˈbwenos ˈajɾes]), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine. Mesto leži na zahodni obali izliva Río de la Plata, na jugovzhodni obali južnoameriške celine. Buenos Aires lahko prevedemo kot 'vetrovi' ali 'dober zrak', toda prvotno ime, ko so ga ustanovili v 16. stoletju je bilo Real de Nuestra Señora Santa María del Buen Ayre, po Mariji Bonarski iz Sardinije, znane tudi kot Gospa od lepih vetrov. Somestje Veliki Buenos Aires, ki vključuje tudi več okrožij province Buenos Aires, je četrto najbolj naseljeno metropolitansko območje v Amerikah s približno 15,6 milijona prebivalcev.

Mesto Buenos Aires ni niti del province Buenos Aires niti glavno mesto province; prej gre za avtonomno okrožje. Leta 1880 je bil Buenos Aires po desetletjih političnih prepirov federaliziran in odstranjen iz province Buenos Aires. Meje mesta so bile razširjene, tako da so vključili mesti Belgrano in Flores; obe sta zdaj soseski mesta. Ustavna sprememba iz leta 1994 je mestu podelila avtonomijo, od tod tudi njeno formalno ime Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires; "CABA"). Njeni državljani so prvič izvolili šefa vlade (tj. župana) leta 1996; prej je župana neposredno imenoval predsednik republike.

Kakovost življenja v Buenos Airesu je bila leta 2018 uvrščena na 91. mesto na svetu in je bila ena najboljših v Latinski Ameriki. Je med najbolj obiskanimi mesti v Južni Ameriki in drugo najbolj obiskano mesto v Latinski Ameriki (za Ciudad de México).

Znano je po ohranjeni eklektični evropski arhitekturi in bogatem kulturnem življenju. Buenos Aires je leta 1951 organiziral 1. vseameriške igre in je bil na svetovnem pokalu FIFA 1978 kraj dveh prizorišč. Nazadnje je Buenos Aires gostil poletne mladinske olimpijske igre 2018 in vrh G20 2018.

Buenos Aires je večkulturno mesto, kjer živijo številne etnične in verske skupine. V mestu se poleg španščine govori tudi več drugih jezikov, kar prispeva k njegovi kulturi in narečju, ki se govori v mestu in nekaterih drugih delih države. To je zato, ker je bilo mesto in država nasploh od 19. stoletja glavni prejemnik milijonov priseljencev z vsega sveta, zaradi česar je talilnica, v kateri živi več etničnih skupin. Tako Buenos Aires velja za eno najbolj raznolikih mest Amerik.

Zapisano je v aragonskem arhivu, da so katalonski misijonarji in jezuiti prispeli v Cagliari (Sardinija) pod Aragonsko krono, potem ko so leta 1324 odvzeli Pisancem svoj sedež na vrhu hriba s pogledom na mesto. Hrib jim je bil znan kot Bonaira (ali Bonaria v sardinskem jeziku), saj je bil brez vonja, ki je prevladoval v starem mestu (območje gradu), ki meji na močvirje. Med obleganjem Cagliarija so Katalonci na vrhu hriba zgradili svetišče Device Marije. Leta 1335 je kralj Alfonz Nežni cerkev podaril Mercedarijem (Red Blažene Device Marije usmiljene), ki so zgradili opatijo, ki stoji še danes. V letih po tem je krožila zgodba, ki trdi, da je bil kip Device Marije pridobljen iz morja, potem ko je čudežno pripomogel k umiritvi nevihte v Sredozemskem morju. Kip je bil postavljen v opatiji. Španski mornarji, zlasti Andaluzijci, so to podobo častili in pogosto priklicali 'Dobri veter', da bi jim pomagali pri navigaciji in preprečili brodolome. Svetišče Device Marije Buen Ayre so pozneje postavili v Sevilji.

V prvi ustanovitvi Buenos Airesa so španski mornarji z blagoslovom Santa Maria de los Buenos Aires, 'Svete Device Marije dobrega vetra', prispeli v Río de la Plata in s pomočjo dobrih vetrov dosegli obalo današnjega sodobnega mesta Buenos Aires. Pedro de Mendoza je mesto poimenoval Sveta Marija dobrih vetrov, kar je predlagal kaplan odprave, po Masriji Bonarski s Sardinije (ki še danes velja za zavetnico sredozemskega otoka). Naselje Mendoza je kmalu napadlo domorodno prebivalstvo in je bilo leta 1541 opuščeno.

Dolga leta so to ime pripisovali Sancho del Campo, ki naj bi vzkliknil: »Kako lepi so vetrovi te dežele !«, ko je prispel. Toda leta 1882 je po obsežnih raziskavah v španskih arhivih argentinski trgovec Eduardo Madero končno ugotovil, da je ime resnično tesno povezano z verovanjem mornarjev v Marijo iz Buen Ayre.

Drugo (in stalno) naselje je leta 1580 ustanovil Juan de Garay, ki je iz reke Parana iz Asuncióna (danes glavnega mesta Paragvaja) plul po reki Paraná. Garay je ohranil ime, ki ga je prvotno izbral Mendoza, ki je mesto imenoval Ciudad de la Santísima Trinidad y Puerto de Santa María del Buen Aire ('Mesto presvete trojice in pristanišče Svete Marije dobrih vetrov'). Kratka oblika, ki je sčasoma postala ime mesta, Buenos Aires, se je pogosto uporabljala v 17. stoletju.

Običajna kratica za Buenos Aires v španščini je Bs.As. Pogosto ga imenujemo tudi B.A. ali BA. Ko se posebej sklicujemo na avtonomno mesto, ga v španščini zelo pogosto pogovorno imenujemo 'Capital'. Od avtonomije, pridobljene leta 1994, se imenuje CABA (po Ciudad Autónoma de Buenos Aires - avtonomno mesto Buenos Aires).